Znanstvenike skrbi nenavaden trend. Zakaj je Evropa celina, ki se najhitreje segreva?

Nad zahodno Evropo vztraja obsežen sistem visokega zračnega tlaka, ki ga meteorologi imenujejo "toplotna kupola". Ta preprečuje dotok hladnejšega atlantskega zraka in več dni zadržuje vroč ter suh zrak nad istimi območji.

"Nebo je jasno, brez oblakov. Gre za stabilno zračno maso, ki potiska topel zrak proti tlom in odvaja vlago, zato zrak ni le vroč, temveč tudi izrazito suh," je pojasnila profesorica geografije Mary Bourke z dublinske univerze Trinity College, ki jo povzema Index.hr.

Rekordne temperature po Evropi

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek zabeležili najtoplejši majski dan od začetka meritev. V londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens so izmerili 34,8 stopinje Celzija in s tem presegli rekord 32,8 stopinje iz leta 1922.

Tudi Francija je isti dan zabeležila najtoplejši majski dan doslej, temperature pa so se po državi gibale med 33 in 36 stopinjami Celzija. Na Irskem se je živo srebro povzpelo na rekordnih 28,8 stopinje.

Na Portugalskem so temperature dosegle 40 stopinj Celzija, v Španiji pa do konca tedna pričakujejo do 38 stopinj. Italija je zaradi vročine že uvedla prepoved dela na prostem v najbolj vročem delu dneva med 12.30 in 16. uro – ukrep, ki ga v preteklih letih praviloma niso uvajali pred junijem. V Nemčiji in delu Balkana so temperature presegle 30 stopinj, na morebitne nove rekorde pa se pripravlja tudi Belgija.

Poleg tega je vročinski val že zahteval smrtne žrtve. V Parizu je med 10-kilometrskim tekom v nedeljo umrl moški, deset tekačev pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. Po podatkih ameriške televizije CNN je bilo po Evropi zabeleženih najmanj sedem smrti, neposredno ali posredno povezanih z vročino, med njimi najmanj pet utopitev.

Na jugozahodu Francije so se plaže napolnile prej kot običajno, kmetje pa poročajo o pospešeni žetvi. Francoski premier Sebastien Lecornu je zaradi razmer sklical krizni sestanek ministrov, še poroča CNN.

Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja

Znanstvenike medtem najbolj skrbi širši trend: Evropa je celina, ki se segreva najhitreje. Medtem ko se je povprečna globalna temperatura od predindustrijskega obdobja zvišala za približno 1,4 stopinje Celzija, se je Evropa segrela že za 2,4 stopinje, kažejo podatki evropske podnebne službe Copernicus.

Segrevanje ni povsod enako hitro. Vzhodna in jugovzhodna Evropa ter Alpe se segrevajo za od 0,5 do ene stopinje Celzija na desetletje, zahodna Evropa nekoliko počasneje – za od 0,2 do 0,5 stopinje na desetletje. Med najhitreje segrevajočimi območji na svetu je tudi norveški arktični arhipelag Svalbard, kjer temperature naraščajo za kar 1,5 do dve stopinji na desetletje.

Eden ključnih razlogov je povezanost Evrope z Arktiko, ki se segreva še hitreje – že za približno 3,2 stopinje nad predindustrijsko ravnjo. Zaradi taljenja ledu se razkrivajo temnejše površine morja in kopnega, ki absorbirajo več sončne toplote, namesto da bi jo odbijale nazaj v vesolje. Gre za tako imenovani "albedo učinek".

"Ko se morski led topi, se absorbira več toplote, kar dodatno segreva vodo in povzroča še hitrejše taljenje ledu," po poročanju Indexa pojasnjuje raziskovalec ekstremnih vremenskih pojavov Ben Clarke z londonske univerze Imperial College. Podoben proces se dogaja tudi v evropskih gorah in nižinah, kjer je snežne odeje vse manj, temna tla pa vpijajo več toplote, povzema Index.hr.

Tudi čistejši zrak prispeva k segrevanju

Presenetljivo k segrevanju prispeva tudi izboljšanje kakovosti zraka. Strožji evropski okoljski predpisi so od 80. let prejšnjega stoletja zmanjšali emisije aerosolov – drobnih delcev v ozračju, ki so poleg škodljivih vplivov na zdravje delovali tudi hladilno, saj so odbijali sončno svetlobo in povečali odbojnost oblakov.

Ker je aerosolov manj, do zemeljskega površja prispe več sončnega sevanja. "Zmanjšanje onesnaženosti zraka je izjemno pomembno za zdravje, vendar hkrati pomeni tudi več sončnega obsevanja površja," opozarja Clarke.

Podoben pojav so znanstveniki zaznali tudi globalno, potem ko so mednarodni predpisi leta 2020 omejili emisije žveplovega dioksida iz ladijskih goriv.

Vročinski valovi in pozivi k prilagoditvi infrastrukture

Leto 2025 je bilo tretje najtoplejše v zgodovini meritev, zadnjih enajst let pa sodi med najtoplejša doslej. Povprečna globalna temperatura je že tri leta zapored presegla prag 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo – mejo, ki jo je leta 2015 kot ključno določil Pariški podnebni sporazum.

Podnebna služba Copernicus po poročanju Indexa opozarja, da bi lahko ta prag trajno dosegli že do konca desetletja, precej prej od prvotnih napovedi. "Temperature naraščajo in novi rekordi so neizogibni," opozarja direktor podnebne službe Copernicus Carlo Buontempo.

Dogodki, kot je letošnji vročinski val, ki so bili še pred nekaj desetletji izjemno redki, postajajo vse pogostejši. Pojavi, ki so se nekoč zgodili enkrat na sto let, se po nekaterih ocenah danes ponavljajo vsakih 30 let ali celo pogosteje.

Britanski podnebni svetovalci so zato vlado opozorili, da je država "zgrajena za podnebje, ki ne obstaja več", in pozvali k prilagoditvi infrastrukture – od šol in bolnišnic do prometnih omrežij – na vse bolj vroče razmere, še poroča Index.hr.